siamka

Nazaj

CFA te modrooke elegatne, sloke mačke z obarvanimi uhlji, smrčkom, repom in nogami priznava kot dve ločeni pasmi, "Siamese" in"Colorpoint Shorthair". V prvo sodijo tiste s črnimi (tljulnastimi), modrimi, čokoladnimi in lila oznakami, v drugo pa uvršča mačke s progastimi, želvovinastimi, rdečimi in krem oznakami. Tako kot večina evropskih felinoloških zvez, tudi avtorica članka vse te muce opisuje kot siamke.

Siamske in "Colorpoint" mačke
avtorica: Thea Friškovec

Izvor

Siamke izvirajo iz daljnega siamskega kraljestva, današnje Tajske. Prve zapise in risbe o tej mački, kjer so že posebaj narisane njene značilnosti - obarvanost gobčka, ušes, tačk in repa, so znanstveniki odkrili v knjigi iz srede 13. stoletja, ki govori o Ayudhyji, nekoč prestolnici siamskih kraljev.

Prvo siamsko mačko so vzredili budistični menihi in njena edina naloga je bila, da je varovala zakladnice templjev. Iz templjev so jo prevzeli siamski kralji in tedaj je postala član kraljeve družine - prava aristokratska mačka. Verjeli so namreč, da se duša umrlega kralja preseli v siamsko mačko, zato je pogosto upodobljena na slikah, kako sedi v neposredni kraljevi bližini ob prestolu ali v njegovem naročju.

O siamskih mačkah kroži več različnih legend, ki so nastale predvsem zato, da so genetske vzrejne napake zavili v tančico mističnosti in jih s tem spremenili v posebnost, celo značilnost pasme. Kdo še ni slišal, da siamska mačka ni "čistokrvna", če ne škili in nima vozla v repu? In kaj pravita legendi o tem? Prva pripoveduje, da siamke škilijo zato, ker so kot stražarke templejskih zakladov tako budno strmele vanje in jih varovale, da so sčasoma pričele škiliti. Druga utemeljuje vozel v repu, češ, da so princese pred kopanjem nataknile svoje dragocene prstane na mačkin rep, vozel pa je preprečeval, da bi se prstani izgubili ali da bi jih kdo ukradel.

V Evropi so se siamke pojavile konec 19. stoletja, ko je siamski kralj poklonil prvi par siamskih mačk britanskemu generalnemu konzulu. Siamska mačka je po vseh evropskih državah izjemno priljubljena, ne le zaradi svojega posebnega videza in globoke modrine oči, marveč tudi zaradi svojega izjemnega značaja.

Današnja rodovniška siamka je zelo podobna svoji originalni prednici in drugim, ki še danes živijo na Tajskem in na Daljnem vzhodu, ter se močno razlikuje od potomcev svoje evropske prednice iz začetka 20. stoletja, kakršne pri nas v Sloveniji še vedno razglašajo za "čistokrvne siamske mačke". Razlika izvira iz zelo preprostega razloga. Namreč siamke so zaradi svojega posebnega videza postale izjemno priljubljene in zato zelo iskane. Iz enega samega para teh mačk v Angliji nikakor ni bilo mogoče vzrediti dovolj potomstva za vse, ki so jo želeli imeti. Zato so jo začeli križati z angleško domačo mačko, povečali populacijo in na žalost popolnoma spremenili aristokratski videz njenega telesa. Pod pretvezo, da so "čistokrvne" siamke, so jo uspešno vzrejali in prodajali po vseh evropskih državah, tudi pri nas. Na žalost to počno še danes.

Vedeti moramo, da takoimenovanih "čistokrvnih nerodovniških siamk" pri nas ni. Te mačke so običajne domače mačke z barvami siamk, saj so večinoma rezultat križanj med domačimi mačkami in domačimi mačkami z barvo siamk. Resnične pasemske muce so lerodovniške siamke, ki svoje poreklo dokazujejo z rodovnikom štirih generacij prednikov in uradnim pečatom ter registrsko številko felinološke zveze ali društva.

Kakšna je rodovniška siamka?

Njeno telo je izjemno elegantno, vitko in dolgo, končuje pa se z dolgim, bičastim repom. Imata visoke, vitke noge, dolg tanek vrat, zašiljen dolg gobček, velika in široko odprta ušesa, ki skupaj z gobčkom tvorijo enakostranični trikotnik, ter mandljasto obliko oči.

Nekoč tako pogost kljukast rep in škiljenje, ki naj bi dokazovala čistokrvnost njunega izvora, pomenita danes genetski napaki, zaradi katerih mačka na lepotni razstavi ne more dobiti certifikata ali vzrejne ocene, saj se prenašata na njene potomce.

Ali resnično poznamo njen značaj?

Vsi poznamo ali pa smo že slišali različne zgodbice o hudobnih, ljubosumnih siamskih mačkah. Žal so te zgodbice postale tako razširjene, da sta ti dve značajski etiketi postali kar sinonim za pasmo. Kdor pozna takšne siamke, verjetno ni nikoli videl in doživel rodovniške siamske mačke, vzrejene v ljubečem domu rejca, ob skrbni negi mačje matere in negovanju ter oskrbi vzreditelja do tretjega meseca starosti, ko mlada rodovniška mačica sme zapustiti svoje gnezdo in se preseliti v novo družino.

Če se odločamo za siamko, moramo biti seznanjeni z njenim značajem, ker z njo ne bomo prinesli v dom le običajnega hišnega ljubljenca, temveč novega družinskega člana, ki ima izjemno močno osebnost, je zelo intiligenten in ima veliko pasjih značajskih lastnosti. Zavedajmo pa se, da bomo njen pravi značaj v resnici odkrili le, če bomo postali njeni lastniki.

"Siamke niso le mačke, so izkušnja!", kot pravi njihov švedski vzreditelj Martti Peltonen.

Te mačke so izredno inteligentne, temperamentne, radovedne, čiste in zelo glasne. Pravimo, da se pogovarjajo z nami. Zlahhka jih bomo naučili, da nam bodo prinašale vržene žogice nazaj ali da bodo hodile na povodcu z nami na sprehode. Izjemno rade so v središču pozornosti in na svojega lastnika so brezmejno navezane - hodijo po hiši za njim ter mu pripovedujejo različne stvari, kot kak zvest kuža. Nadvse rade se ljubkujejo, ter uživajo, če se ukvarjamo in pogovarjamo z njimi. Če je le mogoče, se zelo rade prikradejo v našo posteljo, ki jo želijo deliti z nami.

Ob redni vsakdanji negi in prehrani torej potrebujejo veliko pozornosti in ljubezni, zato naj se zanje ne odločajo ljudje, ki večino časa preživijo zdoma, razen če se odločijo za nakup dveh mačk iste pasme, saj se po temperamentu dobro ujemata. Seveda moramo ob tem upoštevati, da lastnikova normalna dnevna odsotnost desetih do dvanajstih ur ni nikakršen problem za mačko, saj bo ta čas izkoristila za mačji dremež.

Zelo rade imajo toploto in zaradi svoje kratke, k telesu prilegajoče se dlake brez podlanke niso najbolje prilagojene kakšnemu potepanju po bližnji soseščini, čeprav jih njihov radovedni značaj velikokrat napelje prav k takšnim dejanjem. Za nego dlake ne bomo porabili veliko časa (razen pred mačjimi lepotnimi razstavami, pa še takrat jih ne gre primerjati z dolgodlakimi mačkami), saj so kratkodlake in vsakodnevnega česanja ne potrebujejo. Tudi kopati jih ni potrebno, saj se same dovolj intenzivno in skrbno umivajo, njihova dlaka pa je ob pravilni prehrani in zdravstveni negi vedno lesketajoča. Česanje je priporočljivo le v obdobju menjavanja dlake.

Siamke so zelo primerne za samske ljudi, saj jim bodo resnično zvesta in zabavna družba, prav tako pa uživajo v družinah, kjer jim je vselej vsaj eno naročje pripravljeno ponuditi naklonjenost.

Večina ljubečih lastnikov siamk se prav zaradi njihovih značilnosti ne bo nikdar več odločila za katerokoli drugo pasmo.

nagradna igra

Webdesign by Ali © Društvo mačji svet. Vse pravice pridržane.