Kartuzijka
je zelo stara, naravna francoska mačja pasma. Že od
nekdaj je znana po svoji sivomodri barvi in volnastem
kožuhu z bogato podlanko, ki prekriva mišičasto
telo na sorazmerno kratkih in drobnih nogah. Šape so
zaobljene in v primerjavi s telesom izgledajo zelo
majhne. Široka, okrogla glava z močnimi lici nosi
visoko nasajene srednje velike uhlje, ravni nos z
rahlo vdrtinico med očmi pa zaključuje majhen,
klinast gobček. Kartuzijka je priznana samo v modri
barvi, barva okroglih, ekspresivnih oči pa je lahko
zlata ali bakrena.
Kartuzijkin
značaj so opisovali že več stoletij nazaj in sicer
kot nežno, umirjeno, nezahtevno mačko privrženo
svojemu gospodarju, ki se je odlično izkazala kot
lovec in ni imela težav s potovanji. Veljala je za
delovno pasmo in vse lastnosti, ki so jih cenili
tedaj, kartuzijko odlikujejo še danes.
Zgodba
o "modrih francoskih mačkah" se začne v
16. stoletju. Poznavalci sklepajo, da so potomke
"mačk iz Sirije", krepkih pepelnato sivih
bakrenookih muc z debelim kožuhom, ki so jih v 16.
stoletju v Evropo prinesli s križarskih pohodov. Ime
"kartuzijke" so jim nadeli v 17. stoletju,
v 18. stoletju pa so bile pod svojim novim imenom že
splošno znane in celo navedene v trgovskih slovarjih
in enciklopedijah kot modre mačke, ki so jih zelo
cenili krznarji. Linnaeus in Buffon sta jih opisovala
kot "francoske mačke" in jim celo dala
novo latinsko ime Felis catus coeruleus, ki naj bi
jih ločevalo od navadnih domačih mačk (Felis catus
domesticus).
Kolonije
prostoživečih kartuzijk so se v Parizu in nekaterih
izoliranih področjih Francije nahajale vse do
zgodnjega dvajsetega stoletja, vendar nikoli niso
bile zelo številčne. Kljub temu, da so veljale za
"francoske mačke", so jih imeli za mačke
navadnih ljudi in niso uživale lagodnega življenja
pasemskih mačk, ki jih je ljubilo plemstvo.
Kartuzijke so cenili predvsem zaradi njihovega mesa
in krzna, najpogosteje pa kot izvrstne zatiralce
podgan.
Po 1.
svetovni vojni so začeli francoski vzreditelji
pasemskih mačk kartuzijki posvečati več
pozornosti, da starodavna pasma ne bi izumrla. Prve
vzrejne živali so izhajale iz geografsko izoliranih
kolonij, od katerih je bila najpomembnejša tista na
otoku Belle ile. Pasemski standard je bil sestavljen
na podlagi opisov mačk iz 18. stoletja, vzreditelji
pa so za nadaljnjo vzrejo izbirali samo takšne
živali, katerih mladiči so ustrezali predpisanim
lastnostim. Prve rezultate načrtne vzreje so na
predstavili na evropskih razstavah leta 1928.
Do
konca 2. svetovne vojne so vse naravne kolonije
modrih francoskih mačk izumrle in od takrat jih
najdemo le še pri vzrediteljih, ki so svoje delo
posvetili tej posebni pasmi, ki je redka celo v svoji
domovini, v mnogih deželah pa je sploh ne poznajo. V
Ameriko so prve kartuzijke pripotovale v sedemdesetih
letih 20. stoletja, tako da imajo danes rejci v ZDA
ene izmed najčistejših krvnih linij.
Zaradi
vestnega dela predanih vzrediteljev se je pasma
ohranila do danes in, kar je pri mačjih pasmah zelo
nenavadno, današnje mačke popolnoma ustrezajo
pasmemskemu tipu izpred stotih let. Današnja idealna
kartuzijka je povsem enaka idealni kartuzijki z
začetka 20. stoletja.
Rodovniške
kartuzijke so našle pot v domove in srca mnogih
znanih Francozov; med drugimi sta jih imela tudi
general de Gaulle in znana pisateljica Colette.
Kartuzijke
so tišje od večine mačk. Mnoge se nikoli ne
oglašajo in samo predejo, druge pa imajo tihe,
visoke glasove, ki jih uporabljajo le poredko. Po
značaju so umirjene, niti pretirano družabne niti
plahe. Običajno so tolerantne do drugih živali in
otrok. Kadar pride do konflikta, se pogosteje
umaknejo, kot postanejo agresivne ali preplašene.
Zelo so prilagodljive, dobro prenašajo potovanje in
ne trpijo, če so dlje časa same. Sive francoske
mucke ljubijo člane svoje družine in jim izkazujejo
svojo naklonjenost, zaradi svoje nežne narave pa
hitro reagirajo na pohvalo in grajo.
V
obdobju menjavanja dlake jih je priporočljivo
pogosto česati, da se omeji puščanje goste
podlanke, sicer pa ne zahtevajo posebne nege. Pri
kopanju je treba upoštevati, da traja precej dolgo,
da se kožuh zmoči do kože, ker dlaka zaradi svoje
gostote in teksture odbija vodo.
Cena
kartuzijke je odvisna od njenega tipa (skladnosti s
pasemskim standardom) in krvnih linij, ki se
ponašajo z nazivi, kot so Grand Champion (GC),
svetovni ali regionalni zmagovalci (NW ali RW),
starši z nazivom "Distinguished Merit"
(DM). Naziv DM samica pridobi, če pet njenih
mladičev doseže naziv CFA grand champion/ grand
premier ali DM. Samec pridobi naziv DM, če petnajst
njegovih mladičev doseže naziv CFA grand champion/
grand premier ali DM.
Mladiči
običajno lahko zapustijo svoj dom v starosti od 12
do 16 tednov. Po 12 tednih pri materi so mladiči
cepljeni in razvijejo telesno in socialno stabilnost,
ki jo bodo potrebovali pri selitvi v novo okolje. Da
bi svoji novi muci zagotovili zdravo, dolgo in
srečno življenje, svojega živega zaklada ne
puščajte na prosto brez nadzora, ponudite praskalne
površine (na primer plezalna drevesa, ki so na voljo
v specializiranih trgovinah) in poskrbite za
sterilizacijo.