NAPOTKI ZA OSKRBO MUCKOV (mladičkov)& pravilna prehrana

prehrana, nega, kopanje, potrebna oprema...

Moderator: Babyjazz

NAPOTKI ZA OSKRBO MUCKOV (mladičkov)& pravilna prehrana

OdgovorNapisal/-a maja » To Apr 18, 2006 10:04 am

Pozdravljeni!

Te napotke sem prekopirala iz foruma moj pes, objavila jih je YO, ki zelo dobro pozna problematiko zavrženih živali in se zelo trudi osveščat ljudi k pravilnemu ravnanju z živalmi.

Kot vemo se je sedaj na žalost začela sezona zavrženih in potepuških muckov in menim, da bodo tile napotki prišli kar prav.

Napisani so strokovno. In, če hočete rešit kakšnega mladička se jih morate bolj ali manj držati. Tega ni pisal kar en laik, ki se dela pametnega. (To velja predvsem za tiste na forumu, ki mislijo, da jim vsi hočemo slabp, če jim kaj svetujemo)

Upam, da vam bodo napotki prišli prav, če bo že prišlo do tega, da jih boste potrebovali.

p.s. tudi jaz sem mojega mačkona vzgojila sama, ko je bil star samo 2 tedna sem ga dobila - in vam povem ni lahko ampak treba se je drzati navodil pa uspe vse - samo poglejte slike mojega Miskota sedaj - ni mu videt, da je bil na robu smrti. 8)

LP

maja
Zadnjič spremenil maja, dne Po Maj 08, 2006 2:04 pm, skupaj popravljeno 4 krat.
We all know that cats rull the world!!!
mijauu...
http://tatoomaja.moj-album.com/
maja
 
Prispevkov: 904
Pridružen: Sr Dec 14, 2005 2:23 pm
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a maja » To Apr 18, 2006 10:12 am

NEGA MAČIC - VZREJA MLADIČEV

Prvih nekaj tednov so mladiči popolnoma nemočni in potrebujejo veliko pozornosti. Za vse, kar potrebujejo v tem času, poskrbi njihova mati, kasneje pa že začenjajo raziskovati bližnjo okolico in postajajo samostojnejši.

Postopoma se mladiči odvajajo materinega mleka, v njihovo prehrano pa začnemo uvajati netekočo hrano. Pri starosti deset do dvanajst tednov naj bi bili mladiči popolnoma odstavljeni in sposobni zapustiti mater.

PRVI DAN
Pravkar rojeni mladič je popolnoma odvisen od svoje matere. Njegove veke so zaprte, ušesa pa zavihana nazaj, tako da niti ne vidi niti ne sliši.

EN TEDEN
Po sedmih dnevih se mladičem odprejo oči. Še vedno so zelo ranljivi in nemočni in potrebujejo mamo. Med spanjem se mladiči tiščijo skupaj, da se počutijo varne in jim je toplo.

TRIJE TEDNI
Nekaj tednov kasneje se mladiči že popolnoma samostojno gibljejo in hočejo raziskovati. Zdaj jim že lahko damo malo netekoče hrane (glej spodaj).

ŠTIRJE TEDNI
Ko preidejo na netekočo hrano, jih lahko začnemo privajati na posodo za iztrebke. Posodo namestimo na mirno mesto, mucke pa postavimo vanjo po vsakem obroku. Nikoli ne potiskajmo mucki gobčka v iztrebke, če ji je ponesreči ušlo drugje.

PET TEDNOV
Mladiče hranimo z raznoliko hrano, da bodo pridobili dobre prehranjevalne navade za kasnejše življenje. Poleg konzervirane hrane za mladiče jim lahko dajemo tudi drobno zmleto kuhano meso in kuhane bele ribe.

ŠEST TEDNOV
S poskakovanjem na igračko se mladiči učijo lovljenja. Bučne igre z bratci in sestricami so priložnost za učenje napada in obrambe.

OSEM do DEVET TEDNOV
Pri starosti osem do devet tednov je treba mladiče cepiti proti mačji gripi in okužbam črevesja. Mladičev ne smemo pustiti na prosto, dokler niso cepljeni.


UMETNO HRANJENJE – Hranjenje po steklenički

Mladiče brez matere lahko vzredimo tudi sami. Mladiči brez matere morajo biti na toplem, dobro hranjeni in čisti. Na začetku jih moramo hraniti vsaki dve uri s posebnim nadomestkom za mačje mleko. Po hranjenju moramo mladiču z navlaženim kosmom vate nežno obrisati zadnjik, da spodbudimo iztrebljanje.
Za navodila in nasvet povprašamo veterinarja.

PRIPOMOČKI ZA HRANJENJE - steklenička za hranjenje
- kapalka
- brizgalka
Vse pripomočke za hranjenje moramo sterilizirati, mleko pa pripravljati točno po navodilih.



ODSTAVLJANJE MLADIČEV

Mladiče pričnemo hraniti pri starosti tri do štiri tedne, preden jih mačka povsem odstavi. Takoj ko mladiču zrastejo zobje, je sposoben sam jesti drugo hrano. Navadno je to v starosti štiri do pet tednov. Takšnemu mladičku dajemo lahko poleg mleka kuhano kunčje meso ali kuhane bele ribe brez kosti. Nekateri mladiči (posebno mladiči siamskih mačk) lahko prebavijo zmleto meso, ko so stari približno pet tednov. Pri nekaterih mladičih lahko surovo meso pred 7. ali 8. tednom povzroči rahlo diarejo.

Starost: 3 tedni
Vrsta hrane: Mačje mleko v prahu, malo drobno sesekljanega kuhanega mesa ali konzervirana hrana za mačje mladiče in materino mleko.
Število obrokov: Na krožniku 4-6-krat na dan.

Starost: 4 tedni
Vrsta hrane: Mačje mleko v prahu, drobno sesekljano kuhano meso ali konzervirana hrana za mačje mladiče in materino mleko.
Število obrokov: Na krožniku 4-6-krat na dan.

Starost: 5 tednov
Vrsta hrane: Drobno sesekljano kuhano meso ali konzervirana hrana za mačje mladiče ter materino mleko.
Število obrokov: Netekoča hrana 4-5-krat na dan.

Starost: 6 do 8 tednov
Vrsta hrane: Povečujemo količino netekoče hrane in omejimo sesanje pri materi.
Število obrokov: Netekoča hrana 3-4-krat na dan.

Starost: 8 tednov in več
Vrsta hrane: Mladiči so odstavljeni. Pred šestim mesecem jim dajemo kravje mleko (če ga prenašajo) ali mleko z nizko vsebnostjo laktoze.
Število obrokov: Netekoča hrana 3-4-krat na dan.

POVPREČNE TEŽE
en dan 70 - 135 g
en teden 110 – 250 g
tri tedne 215 – 420 g
štiri tedne 250 – 500 g
pet tednov 290 – 620 g
šest tednov 315 – 700 g
sedem tednov 400 – 900 g


NAPOTKI ZA HRANJENJE – Deset osnovnih pravil

1 – Kupujemo samo pripravljeno hrano priznanih proizvajalcev.
2 – Mački ne dajemo hrane, pripravljene za pse ali druge živali.
3 – Posoda in pribor za hrano naj bodo zmeraj čisti.
4 – Mački ne dajemo hrane, če sumimo, da je pokvarjena.
5 – Iz ribjega ali piščančjega mesa previdno odstranimo koščice.
6 – Hrana naj ima sobno temperaturo.
7 – Ko mačka neha jesti, hrano, ki jo je pustila, zavržemo.
8 – Skrbimo za mačkino težo in pazimo, da se ne zredi.
9 – Znova pogrete hrane ne dajemo nazaj v hladilnik.
10 – Če mačka 24 ur zavrača hrano, se posvetujemo z veterinarjem (op. velja za odrasle živali, pri mladičih čas vsaj razpolovimo).


PRIPRAVLJENA HRANA ZA MAČKE - konzervirana hrana (sestavine: meso, ribe, želatina, maščoba, voda, vitamini in žito)
- suha hrana (briketirana hrana; Navadno služi kot sestavni del dnevnih obrokov. Mački ne sme zmanjkati sveže vode.)
- polsuha hrana
- mačji “žvečilni gumi” (prožne ploščice za utrjevanje dlesni in zobovja)
- mačji bonboni (posladek, več okusov)
Op. Po nekaterih podatkih oz. prepričanjih naj bi briketirano hrano uporabljali le občasno, ker naj bi povzročala težke okvare ledvic (kamni, nefroze).
Op. Izbiramo hrano priznanih proizvajalcev!

SVEŽA HRANA

Potrebe naše mačke po uravnoteženi prehrani najlaže zadovoljimo s pripravljeno hrano za mačke enega izmed priznanih proizvajalcev. Enkrat ali dvakrat tedensko pa ji lahko privoščimo tudi svež obrok ter tako obogatimo njen jedilnik.

PRIPRAVLJANJE SVEŽE HRANE

SLASTNA POJEDINA
Mačke imajo navadno rade okus in čvrstost sveže hrane. Spremembe v jedilniku bodo vesele še toliko bolj, če jih sicer večidel hranimo s pripravljeno mačjo hrano v konzervah.
(op. Velja za muce, pri katerih jih na raznovrstno hrano navajamo od vsega začetka.)

NAJPRIMERNEJŠA HRANA ZA MAČKE

MESO in DROBOVINA

Svoji mački lahko občasno privoščimo slasten priboljšek, tako da ji skuhamo nekaj kosov sveže govedine, bravine, svinine ali drobovine. Meso, ki ga spečemo, ocvremo ali skuhamo, moramo ohladiti in sesekljati na majhne koščke, preden ga ponudimo.

GOVEDINA
Mačkam dajemo govedino kuhano ali surovo. Zrežemo jo na koščke ali nastrgamo. Mačke imajo najraje pusto govedino brez loja. V maščobo zelo nerade ugriznejo. Nekatere mačke imajo zelo rade sesekljano meso. Sesekljano mora biti na primerno velikost, ne predrobno, ker sicer mačka s sorazmerno majhnimi zobmi ne bo mogla krepko ugrizniti v tako kašasto jed. Iz predrobno zmletega mesa naredimo za mezinčevo konico debele svaljke, takšne bo mačka rada pojedla.

KUHANO MESO S TESTENINAMI
Z dodajanjem majhnih količin kuhanega riža, testenin ali krompirja olajšamo mački prebavo mesa in rib. Toda delež ogljikovih hidratov in zelenjave v njenem jedilniku naj bo zelo majhen.

TELETINA
Nekateri menijo, da teletina mačkam škoduje. Ta nesmisel ima verjetno korenine v ceni tega mesa, ki res ni ravno nizka. Teletina je nevarna le, če je pokvarjena.

KONJSKO MESO
Konjsko meso je zelo hranilno, vendar pa nekatere mačke dobe po njem drisko, zato bodimo pozorni na reakcijo živali.

JAGNJETINA

Za mačke pride jagnjetina v poštev šele za govedino. Najboljše je surovo, ne preveč mastno meso, posebno prsni deli. Kosti se ne lomijo v dolge osti, mačke pa zelo rade grizejo mehke dele kosti, ki vsebujejo veliko kalcija in fosfora, ki sta mladičem zelo potrebna za tvorbo kosti.

PERUTNINA
Mački lahko dajemo tudi manjvredne dele perutnine, vključno s kožo in drobovino. Narežemo jih na majhne koščke in odstranimo kosti.
Kurji želodčki in glave so za mačko prava poslastica. Kurje kosti so sicer zanjo nevarne, le glave so izjema. Lahko jim jih damo kar surove.

KUNČJE MESO
Košček kunčjega mesa je za mačko prava poslastica. Lahko dajemo tudi surovo.

SVININA
Svinina je še najmanj primerna za mačke. Surovo svinjsko meso lahko vsebuje vrsto parazitov – trihine, vendar je meso, kupljeno pri mesarju, neoporečno. Svinjsko meso je razen drobovine premastno. Le kuhana svinjska drobovina je za mačke primerna hrana. Gnjat, prekajena slanina, salame ali slano meso v konzervah jim zelo škodijo in povzročajo prebavne motnje.

JETRA
Izmed drobovine ima mačka najraje jetra, ki jih lahko štejemo za njeno tradicionalno hrano. Ni nujno, da so ravno telečja, mačka bo z veseljem pojedla tudi jetra kakšne druge živali, njihova hranilna vrednost pa je prav takšna. mnogi menijo, da lahko dobi mačka od svežih jeter trihine. Bojazen je povsem neutemeljena, ker so trihine le v mišičastih delih mesa (predvsem svinjskega), v jetrih in ledvicah jih ni! Tudi drugo meso ni nevarno, če je dobro prekuhano. Jetra dajemo mačkam surova, kuhana ali rahlo prepražena, dva do trikrat tedensko. Mačke se zelo hitro navadijo nanje, morda imajo le sprva nekoliko težav s prebavo. Upoštevajmo tudi, da surova jetra odvajajo, kuhana pa zapirajo. Z njimi lahko torej po potrebi mački uravnavamo prebavo.

VRANICA
Nastrgano vranico dajemo mačkam dva do trikrat tedensko. Prevelike količine povzročijo diarejo.

SRCE
Tudi srca vseh klavnih živali so dobra hrana za mačke. Kot vsa drobovina je tudi srce hranilno. Mačkam ga ponudimo surovega ali kuhanega.

JEZIK
Mačkam dajemo kuhanega, če pa je žilav, naj ga na koščke narezanega jedo surovega.

LEDVICE
Nekatere mačke slastno pojedo tudi ledvice, najsi bodo goveje, ovčje, telečje ali svinjske. Ledvice nimajo velikega hranilnega učinka.

PLJUČA
Pljuča so brez večje hranilne vrednosti in zelo primerna hrana za predebele mačke. Sočasno jim dodajamo vitamine.

VAMPI
Zgodi se, da vampov mačke ne cenijo preveč. Priporočljivo je, da jih mešamo z mesom.

RIBE IN RAKI

Mačke imajo zelo rade ribe in rake. Če imajo priložnost, si jih kar same ulovijo. Seveda mora biti tudi ta hrana sveža in nepokvarjena. Sicer je zelo nevarna za mačko. Rečne ribe naj bodo kuhane, ker lahko mačke, če jih zaužijejo surove, dobe ribjo trakuljo.

KUHANE RIBE
Meso osliča, trske, vahnje in drugih belih rib je primerno za mačke, ki se slabo počutijo ali nimajo teka. Ribe nikoli ne smejo biti surove, temveč jih moramo blago popeči ali skuhati. Iz kuhane ribe je bolje odstraniti kosti, ker se lahko ostra in močna ribja koščica zatakne v prebavilih.

KONZERVIRANE RIBE
Obroki s sardinami, skušami in slaniki iz konzerve so zelo hranljivi.
S konzervo tunine ali lososa lahko na hitro nasitimo našo mačko. Prej odstranimo kosti.

JAJCA
Jajca dajemo mačkam samo občasno. Posebno priporočljiva so za breje mačke, doječe samice in mladiče. Stepena damo v mleko ali pa v trdo kuhana narežemo na manjše koščke. Nalahno vmešano jajce je izvrsten lahek obrok.
Op. Nikoli ne dajemo surovega beljaka.

OVSENI KOSMIČI
Kosmiči, pripravljeni s toplim mlekom so priljubljena jed odraščajočih mladičev. Ne smemo jih sladkati.

OSTANKI JEDI
Ostankov hrane, ki so navadno mešanica mastnih koščkov mesa, hrustancev, kosti in sesedene maščobe, krompirja ter zelenjave, raje ne dajajmo mačkam, ker lahko vsebujejo tudi živalskemu organizmu škodljive začimbe.
Tisti, ki jim je žal zavreči ostanke, naj si raje omislijo kokoši.

KOSTI
Pri glodanju kosti mačke niso preveč spretne. Večje kose površno oglodajo in pustijo. Rade imajo prav tiste, ki jim lahko škodujejo, na primer piščančje. Velike goveje in telečje kosti so nenevarne, ker se ne cepijo v osti, tudi če jih mačka pregrizne. Nenevarne so še vratne in prsne ovčje kosti, kosti nog parkljarjev in kurji vratovi. Nožnih kosti mačke ne cenijo preveč.

ZELENJAVA
Zelenjavo, ki je vir vitaminov, dajemo mačkam v majhnih količinah, nikoli kot samostojen obrok. Kot dodatek k mesni hrani je primerna zelenjava kuhan in neslan stročji fižol, beluši, čebula, por, grah, korenje. Surovo lahko dodajamo nastrgano korenje, cvetačo, paradižnik, zeleno, peteršilj, endivijo, drobnjak, špinačo in zeleno solato. Mačkam ne dajemo začinjene ali mastne zelenjave.
Za odrasle mačke je priporočljivo, da jim vsakih štirinajst dni primešamo v hrano strok strtega česa, le-ta namreč preprečuje glistavost.
Op. Glistavost kljub dodajanju česna preprečujemo in odpravljamo s sredstvi za odpravljanje notranjih zajedalcev (npr. Pratel), ki jih mački dajemo na 3-4 mesece.

SADJE
Nekatere mačke imajo rade sadje, zlasti grozdje, pomaranče in jagode.

VODA Mačka dobi večino tekočine, ki jo potrebuje, iz zaužite hrane. Pogosto je videti, da le malo pije, kljub temu pa moramo poskrbeti, da bo imela ves čas na voljo dovolj sveže vode. Kadar ji dajemo suho ali napol suho hrano, ji moramo zagotoviti še več vode, saj tovrstni obroki vsebujejo zelo malo vlage. Zato je priporočljivo, da ne pretiravamo z obroki suhe hrane.

MLEKO
Mleko, ki sicer vsebuje številne hranljive snovi, ni nujno za zdravo mačjo prehrano (op. velja za mačke po dopolnjenem 6. mesecu starosti). Kravje mleko lahko nadomestimo z napitki, ki vsebujejo manj laktoze.
Nekatere mačke ne morejo prebaviti mleka. Mački s pogostimi prebavnimi motnjami ne dajajmo kravjega mleka, saj je morda prav to vzrok za njene težave.
(op. Težave s prebavljanjem mleka nikar ne rešujte z redčenjem mleka z vodo – takšno mleko povzroča diarejo in ga priporočamo pri zaprtju).


Vir:
Popolna nega in vzgoja mačke, Andrew Edney, dr. vet. med.
Naše mačke, Leskovic, Slavec

_________________
We all know that cats rull the world!!!
mijauu...
http://tatoomaja.moj-album.com/
maja
 
Prispevkov: 904
Pridružen: Sr Dec 14, 2005 2:23 pm
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a maja » To Apr 18, 2006 10:20 am

ZDRAVSTVENI NAPOTKI

SEROLOŠKI TESTI ZA FeLV IN FIV

Vsako muco je priporočljivo testirati za FeLV in FIV virus. Za test se potrebuje nekaj kapljic krvi. Test poteka po principu ELISA. Če je muca pozitivna na levkozo, zazna virus FeLV, če pa je muca pozitivna na FIV, zazna protitelesa na ta virus.

Kdaj se priporoča testiranje muce:
- novonabavljeni mladiči in muce, preden jih prinesete domov k ostalimi mačkami
- mladiči ob nakupu
- bolne muce (stomatitis, gingivitis…)
- muce pred prvim cepljenjem levkoze
- zunanje muce – pretepači...

FIP - MAČJI INFEKCIJSKI PERITONITIS

V Sloveniji se je pred kratkim časom pojavil FIP v določenih rejah. Tako tudi Slovenija ni zaščitena pred to boleznijo. Virus se prenaša s slino, urinom, fecesom (WC zabojčki) in je v okolju obstojen tudi 3 tedne. Tisti rejci, ki imate reje negativne, se priporoča test vsaki novonabavljeni muci, tisti pa, ki še ne veste statusa vaše reje, se lahko oglasite na naši kliniki, da vam bomo muce pretestirali. Za test se potrebuje nekaj kapljic krvi, deluje na principu ELISA in zasledi protitelesa na CORONA virus (pri nas uporabljamo FIP test podjetja IDEXX). Če je vaša muca pozitivna, še ne pomeni, da ima FIP, pomeni pa, da morate biti skrajno previdni in prevzeti določene higienske ukrepe, ker je nevarnost, da ta virus mutira v FIP.


CEPLJENJE


Vsak dan se srečamo pred nešteto škodljivimi klicami, ki bi lahko prodrli v našo telo in povzročile bolezen. K sreči ima zdravo telo proti tem klicam, učinkovito obrambo, ki je pri živalih in človeku zelo podobna. Če namreč v telo vdre povzročitelj določene bolezni, npr. virus ali bakterija, se začne pred njim braniti tako, da izdeluje protitelesa. Ta skupaj z različnimi obrambnimi celicami in posebnimi snovmi pomagajo uničiti škodljive klice in telesu ozdraveti.

Žal je okužba z naravnim povzročiteljem za žival usodna, saj jo bolezen dostikrat zelo izčrpa in poškoduje različna telesna tkiva, v mnogo primerih pa se lahko konča tudi s smrtjo prizadete živali. Vse to lahko preprečimo s cepljenjem.


KAJ JE CEPLJENJE?

Pri cepljenju s cepivom vnesemo v telo oslabljenega ali mrtvega povzročitelja bolezni in tako spodbudimo nastanek odpornosti proti tej bolezni. V večini primerov je odpornost dovolj močna šele 10 do 14 dni po prvem cepljenju, traja pa različno dolgo (od nekaj mesecev do enega leta ali več, kar je odvisno od bolezni, vrste cepiva, zdravstvenega stanja živali, njene starosti in pasme). Pri odrasli živali je pomembno cepljenje v ustreznih časovnih presledkih ponavljati, mlado žival pa je zaradi protiteles, ki jih je dobila od matere, potrebno cepiti večkrat.


MATERINA PROTITELESA

Čeprav pri novorojenih mladičih obrambne sposobnosti telesa še niso popolnoma razvite, prve tedne življenja niso popolnoma nezaščiteni. Od svoje matere namreč dobijo protitelesa proti boleznim, ki jih je sama prebolela ali proti katerim je bila cepljena. Nekaj teh protiteles dobijo pasji in mačji mladiči že v maternici, večino pa zaužijejo prva dva dneva življenja s prvim materinim mlekom, mlezivom.

Količina materinih protiteles v mladičevem telesu pa se po porodu hitro zmanjšuje, zato je treba pravočasno spodbuditi njegovo lastno telesno obrambo proti določenim boleznim, in sicer s cepljenjem.


NAJBOLJ NEVARNE NALEZLJIVE BOLEZNI PRI MAČKAH

MAČJA KUGA

Je zelo nalezljiva virusna bolezen, napada pa mačke vseh starosti, zlasti dovzetne pa so mlade muce do starosti dveh let. Bolna muca začne zavračati hrano, je preveč mirna, temu sledi driska in bruhanje, nazadnje pa tudi kolaps in smrt. Do 80% tako bolnih živali pogine.

MAČJI NAHOD

Napada zgornji del mačjih dihal. Povzročitelja te bolezni sta dva virusa: (calicii in herpes virus) in klamidija. Zbole lahko mačke vseh starostnih obdobij, zlasti pa so zanje občutljive mlade živali. Bolna žival smrka, kiha, ima vnete oči, je preveč mirna, zavrača hrano, pogosto ima vročino. Pri mačjem nahodu so možne tudi razjede po dlesnih in jeziku. Taka žival se močno slini. Žival, ki se sicer pozdravi, lahko dolgo ostane klicenosec in lahko dolgo okužuje druge mačke.

MAČJA LEVKEMIJA (LEVKOZA)

Je virusna bolezen, ki slabi obrambne mehanizme mačk. Prenaša se predvsem med mačkami, ki živijo skupaj, lahko pa se od matere okužijo še nerojeni mladiči ali pa stari nekaj dni s pitjem mleka. Od okužbe do bolezenskih znakov lahko minejo tudi tri leta. Bolna žival je apatična, nima pravega teka, pogosto je slabokrvna. Zaradi oslabele telesne obrambe je zelo občutljiva za številne druge bolezni. Pogosto zboli za rakom. Bolezen ni ozdravljiva.

FAIDS

Je virusna bolezen, povzroča virus (soroden virusu humanega AIDS-a) ki slabi imunski sistem. Bolezen ni ozdravljiva in tudi ni cepiva proti tej bolezni. Prenaša se s slino, z ugrizi, s pretepanji… Virus se nahaja v krvi in slini. Nekastrirani mačkoni so procentualno bolj zastopani.Edina delna preventiva je, da se mačke sterilizirajo in kastrirajo in s tem preprečimo širjenje tega virusa.

STEKLINA

Je virusna bolezen, nevarna za vse živali in tudi za človeka. Podrobneje je opisana pri nalezljivih boleznih psov. Vsekakor je proti steklini priporočljivo cepiti vsako mačko, ki hodi iz hiše ali stanovanja.


PROGRAM CEPLJENJA ZA MAČKO

Pravilno negovana in hranjena mačka je proti boleznim kar odporna. Le pred številnimi nalezljivimi virusnimi boleznimi je brez zaščitnega cepljenja nemočna. Pri teh ji tudi pregovor, da ima mačka sedem življenj, ne pomaga. Cepljenje je vsekakor potrebno: zdravo mlado muco cepimo že, ko je stara 7 do 8 tednov, in nato z rednim letnim cepljenjem ohranjamo njeno življenjsko zaščito.

Cepi se lahko le mladiča, ki je popolnoma zdrav in brez zajedalcev. Veterinar ga bo pred cepljenjem pregledal in vam svetoval najprimernejše zdravilo proti notranjim in zunanjim zajedalcem. Povedal vam bo tudi, kako z njim ravnati prve dni po cepljenju, da bo odpornost čim zanesljivejša.

Dobro je vedeti, da nobena zaščita ni popolna, saj nekatere živali niti po pravilnem cepljenju niso odporne.K sreči se to zgodi zelo redko, zato naj ves ne skrbi preveč. Če ste zdravje svoje mucke zaupali veterinarju, ste zanjo naredili največ, kar lahko.


Vir: http://www.klinika-prva-k.si/nasveti/macke.slo.3.htm
We all know that cats rull the world!!!
mijauu...
http://tatoomaja.moj-album.com/
maja
 
Prispevkov: 904
Pridružen: Sr Dec 14, 2005 2:23 pm
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a Bojchy » Pe Jan 04, 2008 11:02 pm

Pozdravljena Maja,

ful se moram zahvalit za vse te napotke. Žal sem sama do tega foruma prišla prepozno, da bi se lahko ravnala po teh navodilih. No, moj mali Pikec je kljub temu zrasel v pogumnega, najlepšega, najboljmehekega, najboljsladkega zdaj 4 mesečegnega mucka.

Kakorkoli, pred kakšnim mesecem sem naletela na ta forum in bila tako navdušena nad naseveti, ki sem jih prebrala. kljub temu, da sem pred tem skrbela za macek po svojem trenutnem navdihu (mali je komaj spregledal, ko ga je mama zavrgla) in se je vseeno razvil normalno, si seveda, želim, da tako tudi ostane. Zato sem še posebej vesela vseh dodatnih navodil, kako poskrbeti, da mi bo mali ostal še v veselje in družbo še veliko let (človeških kot mačjih).
"Life's too short to throw it all away"
Bojchy
 
Prispevkov: 7
Pridružen: Ne Dec 02, 2007 11:47 pm
Kraj: MB

OdgovorNapisal/-a natasa » Po Jun 02, 2008 1:33 pm

:) Veliko koristnih podatkov !

Lahko še kdo pripiše kako je z kopanjem mladička? Kako pogosto?Od katerega tedna dalje!?

Na kaj je potrebno biti pozoren pri pregledu zobkov ter ušesk?
Tudi teh podakov bi bila zelo vesela!

lp
http://www.kikicattery.info
natasa
 
Prispevkov: 85
Pridružen: So Nov 17, 2007 7:02 pm

OdgovorNapisal/-a Tinchka » Po Jun 02, 2008 3:24 pm

Kratkodlake muce kopaš menda najbolj pogosto enkrat na mesec. Če jih prepogosto, odstraniš zaščitni sloj, ki varuje dlako in učinek je negativen. Sicer pa bi ti vzreditelji morali znati svetovati kako je s tvojo pasmo. Jaz svoje muce nisem še nikoli kopala, ker ni bilo potrebe. Če se kdaj malo umaže, vzamem mokro brisačko in jo obrišem.
Ko muco okopaš, pazi, da bo na toplem, ker se sicer lahko prehladi.

Pri zobkih gledaš, da noben zob ne manjka, da noben zob ni zlomljen in da so dlesni roza barve, brez rdečih obrob. Jaz še vedno vztrajam pri navajanju svojih muc na zobno ščetko :?

Ušeska morajo biti čista. Pri veterinarju kupiš posebno raztopino za čiščenje ušeš. Enkrat na teden očistiš ušeska tako, da vliješ malo tekočine v ušesek, dobro pomasiraš po zunanjem delu uhlja in z vatko pobrišeš vso umazanijo. Nikar ne drezaj s palčkami za ušesa v uho, z njimi lahko pobereš samo umazanijo med gubami.
Slika
Uporabniški avatar
Tinchka
 
Prispevkov: 1493
Pridružen: Sr Feb 27, 2008 11:31 pm
Kraj: ŠpG/LJ

OdgovorNapisal/-a natasa » Po Jun 02, 2008 5:17 pm

:shock: o.k. hvala!

Kako misliš da svojo navajaš na zobno ščetko? Kaj ji vsakdan ščetkah zobe ali kaj!? :?

Kar pa se tiče kopanja pa se mi zdi da je enkrat mesečno skoraj prepogosto.Kaj pa ostali tudi vi kopate svoje mucke enkrat mesečno?
http://www.kikicattery.info
natasa
 
Prispevkov: 85
Pridružen: So Nov 17, 2007 7:02 pm

OdgovorNapisal/-a Tinchka » Po Jun 02, 2008 6:17 pm

Kako misliš da svojo navajaš na zobno ščetko? Kaj ji vsakdan ščetkah zobe ali kaj!? Confused

Ja, se trudim. Samo moram ujeti pravi trenutek, ko je bolj mirna, kar pa mi ne uspe vsak dan. Če ji samo s prsti drgnem po dlesnih in zobeh, je ok, ko pa ji poskušam uturit v gobček zobno ščetko ali tisto za masažo dlesni, pa ne gre. Malo sem že zamudila njen čas, zdaj je že prevelika, da bi se enostavno česa navadila. Upam, da mi uspe pri drugem mucku, ki ima zdaj šele 7 tednov. Ampak tudi on ne kaže ravno navdušenja nad zobno ščetko :?
Slika
Uporabniški avatar
Tinchka
 
Prispevkov: 1493
Pridružen: Sr Feb 27, 2008 11:31 pm
Kraj: ŠpG/LJ

OdgovorNapisal/-a Babyjazz » Po Jun 02, 2008 8:40 pm

Jaz sem mačka umila enkrat v življenju pa še takrat je bil še notranje zunanji. Jaz mislim, da če je več ali manj v stanovanju, da ni potrebe.
Glede umivanja ušes je pa tako..zdaj opažam, da ko nisem mucu umila ušes že kakšen mesec ali še več, da je znatno manj umazanije not kot takrat, ko sem mu na ene dva tedna. ker nekaj masla more bit, ker ima pač neko svojo funkcijo tam. tako, da nevem jaz ne bi tako pogosto umivala.
Slika
Uporabniški avatar
Babyjazz
 
Prispevkov: 2509
Pridružen: Sr Apr 12, 2006 10:28 pm

boga muca

OdgovorNapisal/-a kelly » So Jun 07, 2008 10:23 pm

Pozdravljeni,imam malo muco staro 17 dni,glede na to da je njena mama ostala brez mleka in tega tri dni sploh nisem opazila,sedaj pa je mucka zelo boga.Hranim jo na dudo z gimpet mlekom,ki ni v prahu in baje da ga ni treba segrevati in da je primerna sobna temperatura?mucka ima hudo drisko pa tudi urin zelo smrdi,ritko ima čisto zatečeno.Termofor sem zavila v brisačko in sedaj pridno spi,dudat noče sam,tako da se res matram in mu porivam dudico v gobček pol pa nekak pije sam ne dosti...kaj naj naredim :roll: tehta 150 g torej je prelahek,mjavka skoraj nič in se zelo rad stiska h meni,učke ima še čisto zaprte kar tudi ni normalno :cry: enega sem že zgubila,ker sem bila na poti in ni bilo poskrbljeno za njega in nočem še tega zgubit.Prosim če mi lahko daste kakšne nasvete,ker res ne vem več kaj naj.Hvala
kelly
 
Prispevkov: 3
Pridružen: So Jun 07, 2008 10:01 pm

OdgovorNapisal/-a Tinchka » So Jun 07, 2008 11:30 pm

Ojej. Mogoče bi za začetek zamenjali mleko. Probajte dobit KMR, prodajajo v Zooticu. Če se driska ne umiri, mislim, da bi bil potreben obisk veterinarja.
Slika
Uporabniški avatar
Tinchka
 
Prispevkov: 1493
Pridružen: Sr Feb 27, 2008 11:31 pm
Kraj: ŠpG/LJ

OdgovorNapisal/-a VolkD » So Jun 07, 2008 11:41 pm

Načeloma driska naj nebi smela trajati več kot tri dni. Če se stanje vsaj malo ne popravi, bo potrebno k veterinarju. Pa ne čakaj tri dni od danes, ampak odkar si drisko zaznala.
Če ne bo jedel bo muc bo sicer malo zaostal v razvoju, a bo kasneje to nadoknadil. Zelo bistveno pa je, da ima dovolj za pit. Če mleko povzroča drisko mu daj vmes malo več vode, da dobi vsaj dovolj tekočine.
Uporabniški avatar
VolkD
star maček
 
Prispevkov: 619
Pridružen: So Maj 17, 2008 1:01 am
Kraj: Okolica Divače

Re: NAPOTKI ZA OSKRBO MUCKOV (mladičkov)& pravilna prehrana

OdgovorNapisal/-a spelajavornik » Sr Jul 30, 2014 12:19 pm

Pozdravljeni, moj mali mucek je zdaj star približno dva tedna. Hvala avtorici za zgoraj navedena navodila, super so mi v pomoč. Čez približno en teden bom začela mucka navajat tudi na "trdo" hrano. Zanima me koliko je to porcijsko za en obrok (ne vem žlica, kepica sladoleda, v gramih mogoče?), da mucek ne bo dobil preveč. Tehtam ga na 3 dni in lepo pridobiva na teži (tako kot mora). Prav tako dobiva redne obroke na uro in nego. Kdaj ga lahko peljem cepit in na posvet ter pregled k veterinarju - ko je star en mesec? prav tako me zanima kako je s krempeljčki - kdaj mu jih pristrič in ali sploh? Hvala za vse info.
Lp, Špela
spelajavornik
 
Prispevkov: 1
Pridružen: To Jul 29, 2014 10:06 am


Vrni se na Nega mačk

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov