
Leta
1930 je dr. Thompson (ZDA) iz Burme dobil krasno
rjavo mucko, ki jo je poimenoval Wong Mau. Medsebojne
paritve so pokazale, da se s sorodnico siamko, ki
izvira iz istega dela sveta, razlikujeta in gre za
dve pasmi. Rjavim muckam so nadeli ime burmanka in
še danes lahko v rodovnikih prav vseh kot daljno
prednico najdemo Wong Mau.
V ZDA
se je pasma razvijala drugače kot kasneje v Evropi,
tako da si dandanašnje ameriške in evropske
burmanke niso več tako zelo podobne, da bi jih lahko
imeli za pripadnice iste pasme, še vedno pa vse muce
odlikuje značilni par genov 'cb cb', zaradi katerega
imajo telo malenkost svetlejše kot gobček, ušesa,
noge in rep, črna barva pa se postane temno
čokoladno rjava.
Glede
na to, da so burmanke v evropi elegantnejše, imajo
daljši gobček in so priznane v več barvah kot
ameriške, saj so dovoljene tudi kombinacije z rdečo
barvo, ki je bila vnešena s križanji z drugimi
pasmami, so se v CFA odločili, da jih priznajo kot
ločeno pasmo.
Mladiči
burmank so zelo živahni, četudi prikupno nerodni.
Odrasle mačke so igrive, inteligentne in ljubijo
človeško družbo, pa tudi družbo drugih živali.
Evropska
burmanka je priznana v vseh enobarvnih in
želvovinastih različicah. Oči morajo biti zlate do
jantarjeve. Zaželena je čim temnejša barva.
Cena
evropske burmanke je odvisna od njenega tipa
(skladnosti s pasemskim standardom) in krvnih linij,
ki se ponašajo z nazivi, kot so Grand Champion (GC),
svetovni ali regionalni zmagovalci (NW ali RW),
starši z nazivom "Distinguished Merit"
(DM). Naziv DM samica pridobi, če pet njenih
mladičev doseže naziv CFA grand champion/ grand
premier ali DM. Samec pridobi naziv DM, če petnajst
njegovih mladičev doseže naziv CFA grand champion/
grand premier ali DM.
Mladiči
običajno lahko zapustijo svoj dom v starosti od 12
do 16 tednov. Po 12 tednih pri materi so mladiči
cepljeni in razvijejo telesno in socialno stabilnost,
ki jo bodo potrebovali pri selitvi v novo okolje. Da
bi svoji novi muci zagotovili zdravo, dolgo in
srečno življenje, svojega živega zaklada ne
puščajte na prosto brez nadzora, ponudite praskalne
površine (na primer plezalna drevesa, ki so na voljo
v specializiranih trgovinah) in poskrbite za
sterilizacijo.