
NE PUSTITE SE
SPELJATI NA LED
NE KUPUJTE "ČISTOKRVNIH MUC
BREZ RODOVNIKA"
napisala Jožica Zrim
Vse
leto, posebno pa v poletnem času, je mogoče v
različnih časopisih zaslediti množico oglasov
ljudi, ki prodajajo »čistokrvne muce brez
rodovnika« različnih pasem. Zaslediti je
mogoče tudi prodajo muc nenavadnih pasem, ki jih
nihče od felinologov nikjer na svetu ne pozna –
kot npr. pred kratkim v enem od časopisov z veliko
oglasi, kjer je nekdo prodajal »perzijske mačke
velike kanadske vrste«. Poznavalci, rejci,
razstavljalci se sprašujemo, le kakšne mačke naj
bi to bile? Pred časom je bilo zaslediti tudi oglas,
da nekdo prodaja Himalajske perzijske muce – vse
lepo in prav, ta pasma seveda obstaja, vendar je
gospa povedala, da so njene himalajske muce tigraste
in črne, z oranžnimi očmi. Očitno še nikoli v
življenju ni videla Himalajske muce – kajti vse
imajo svetlo, skoraj belo telo, modre oči in barvne
oznake na določenih delih telesa. Podobnih primerov
bi lahko naštela še veliko.
Kaj se skriva za
temi oglasi?
Največkrat
gre za ljudi, ki so daleč od rejcev, celo daleč od
ljubiteljev mačk. Nekako so dobili pasemsko muco s
pretvezo, da jo želijo le za domačo ljubljenko (če
so jo kupili pri resničnem rejcu, so morali v tem
primeru običajno tudi podpisati izjavo, da bo muca
sterilizirana in ne bo uporabljana za nadaljnjo
vzrejo). Kupili pa so jo seveda z namenom služenja
denarja s tem, da muco izkoriščajo kot »proizvodni
stroj za mladičke«.
Večina
teh ljudi ve zelo malo o mačkah – niti ne kaj
dosti o njihovi osnovni oskrbi in pravilni prehrani,
kaj šele o značilnostih posameznih pasem, o
genetiki, o problemih, ki se pojavljajo pri
posameznih pasmah, o znakih obolenj in njihovem
zdravljenju. Največkrat te muce niso niti cepljene,
kaj šele testirane pri veterinarju na razna
obolenja, tako genetska kot pridobljena. Svoje muce
neprestano parijo in jih tako izčrpavajo, saj je
njihov edini cilj proizvodnja mladičev za prodajo.
Mladički
morajo čimprej zapustiti mamino oskrbo, da bo le-ta
spet lahko dobila nove, tako jih ti ljudje (ki jim
pravi, registrirani rejci po vsem svetu pravijo
»dvoriščni rejci«) prodajajo že, ko komaj
dopolnijo 6 ali 7 tednov, običajno pospremljeno z
izjavo »saj že vse sam je!«. Morda se ti ljudje
res sploh ne zavedajo (saj nimajo potrebnega znanja),
kako neprimerno in kruto je ločevanje mladičev od
matere pri tako majhni starosti; pa ne samo to –
tudi za zdravje in pravilno socializacijo mladičev
na ta način ni poskrbljeno. Mladički tako
zapuščajo matere, ko bi jih ta ravno začela bolj
intenzivno poučevati o vsem, kar mora muca vedeti in
znati, v igri z bratci in sestricami bi pridobila
potrebne socialne navade. Vesten (pravi) rejec bo v
tem času tudi poskrbel za ustrezno veterinarsko
oskrbo – odpravljanje zajedalcev, cepljenja proti
nalezljivim mačjim boleznim in morda tudi nekatere
teste, s katerimi odkrivajo določene bolezni prej,
preden se te pojavijo. Mucki naj bi odšli v nove
domove, ko dopolnijo 12 – 16 tednov starosti, saj
je to običajno tudi čas, ko jim muca da vedeti, da
je čas, da se osamosvojijo.
Pravi
rejec bo s kupcem podpisal ustrezno kupo-prodajno
pogodbo in poskrbel za to, da bo novi lastnik imel
vsa potrebna navodila za oskrbo in prehrano muce, ter
bo tudi kasneje pripravljen pomagati z nasveti. Kupcu
bo izročil tudi evidenčno zdravstveno knjižico za
muco, kjer bodo vpisana opravljena cepljenja in morda
tudi potrdilo veterinarja, da je mačka ob dnevu
nakupa zdrava, ter vpis rezultatov opravljenih
testov. Vsekakor pa muca ob nakupu ne bo imela vidnih
zdravstvenih težav ali zajedalcev. Poleg tega bo
izročil tudi originalno potrdilo o registraciji, ki
je potrebno za vpis prenosa lastništva v rodovni
knjigi, svoj računalniški izpis rodovnika muce, ali
pa tako imenovani »certificirani rodovnik«, ki ga
izda glavna pisarna svetovnega združenja ljubiteljev
mačk.
Nekateri
»dvoriščni rejci« svoje živali prodajajo celo v
trgovine za male živali, kjer ti nesrečni mladički
kdo ve kako dolgo v tesnih kletkah, v tujem okolju,
brez primerne oskrbe čakajo na kupca.
Žal v Sloveniji nimamo
zakona, ki bi prepovedoval prodajo živali v
trgovinah, kjer za njih ni dostojno poskrbljeno.
Nimamo zakona, ki bi ščitil živali, ki vendar
imajo pravico do primernega okolja, hrane,
veterinarja, zdravil in cepljenja, pa tudi nežne
ljubeče roke svojega lastnika. Nimamo zakona, ki bi
stopil na prste “kvazi” rejcem, in koncno nimamo
zakona, ki bi ščitil potrošnike - prodaja
mladiča, ki je oklican za predstavnika neke priznane
pasme (zato, da bi bil prodan po višji ceni), pa
tega originalni mladičevi dokumenti ne dokazujejo,
je - čisto nič drugega kot zavajanje potrošnika!
Torej, ne pustite
se speljati na led – pred nakupom dobro premislite
in si priskrbite dovolj informacij.