Predniki
britanske mačke so bile domače mačke, ki so
jih rimski vojaki na svojih osvajalnih pohodih po
Evropi prinesli tudi na britanski otok. Te mačke
so svobodno živele na ulicah, obrežjih,
skednjih in v hlevih.
Zaradi
politične in gospodarske izoliranosti
britanskega otoka so se mačke dolga stoletja
lahko parile le med seboj. Omejen genski
potencial in naravna selekcija sta botrovala
nastanku britanske pasme mačke, izredne moči in
inteligence.
Na
prvi mačji razstavi leta 1871 v londonski
Kristalni palači so britanske mačke požele
velik uspeh in leta 1889 so bile zaradi svoje
edinstvenosti in specifičnosti priznane za
pasemske mačke.
Ob koncu 19. stoletja pa
je njihova priljubljenost močno upadla, ker so
se mnogi ljubitelji in rejci preusmerili na nove
pasme kot so perzijke in siamke.
Zdele so se jim bolj eksotične in
elegantne kot pa velike in čokate britanske
mačke. Manjše zanimanje za britanske mačke je
povzročilo, da je pasemska vzreja močno
nazadovala. Ogromna raznolikost originalnih barv
in vzorcev je bila izgubljena. Večinoma so jih
vzrejali le še v mišjesivi barvi (British
Blue).
V
času druge svetovne vojne pa se je genski
potencial britanske mačke tako drastično
zmanjšal, da je že grozila nevarnost obstanka
te pasme. Da bi rešili pasmo pred propadom, so
angleški rejci vključili v vzrejni program
perzijsko mačko. Križanje britanske in
perzijske pasme je bilo uspešno in britanska
mačka je bila rešena propada.
S križanjem so rejci dobili tudi
mnoge nove barvne kombinacije, vzorce in oznake.
Britanska
mačka je krepka mačka z zelo razvitim
mišičevjem. Ima masivno, okroglo glavo, zelo
razvit prsni koš, močan vrat, kratke in močne
noge ter kratek rep. Samci so po navadi večji od
samic. Njihova glava je večja, ličnice so lahko
tako izrazite, da tvorijo prijazne gubice, ki
dajejo mačjemu obrazu videz dobrodušnosti.
Barva oči je večinoma oranžna in bakrena,
lahko pa je tudi modra in zelena, kar je pogojeno
z barvo dlake. Dlaka je kratka, čvrsta na dotik
in zelo gosta.
Britanska mačka je
umirjenega značaja, prijetna in družabna.
Seveda pa so tudi izjeme.
Med njimi lahko najdemo zelo
temperametne mačke kakor tudi čisto prave
flegmatike. Naletimo lahko na najrazličnejše
značaje in obnašanja. Zato si lahko vsak
ljubitelj te pasme najde svojemu okusu in
značaju primerno mačko.