Mačji svet

Dobrodošli, ljubitelji mačk!

Ne pustite se speljati na led

| mijav: 0

Ne kupujte “čistokrvnih muc brez rodovnika”

avtorica: Jožica Zrim

Vse leto, posebno pa v poletnem času, je mogoče v različnih časopisih zaslediti množico oglasov ljudi, ki prodajajo »čistokrvne muce brez rodovnika« različnih pasem. Zaslediti je mogoče tudi prodajo muc nenavadnih pasem, ki jih nihče od felinologov nikjer na svetu ne pozna – kot npr. pred kratkim v enem od časopisov z veliko oglasi, kjer je nekdo prodajal »perzijske mačke velike kanadske vrste«. Poznavalci, rejci, razstavljalci se sprašujemo, le kakšne mačke naj bi to bile? Pred časom je bilo zaslediti tudi oglas, da nekdo prodaja Himalajske perzijske muce – vse lepo in prav, ta pasma seveda obstaja, vendar je gospa povedala, da so njene himalajske muce tigraste in črne, z oranžnimi očmi. Očitno še nikoli v življenju ni videla Himalajske muce – kajti vse imajo svetlo, skoraj belo telo, modre oči in barvne oznake na določenih delih telesa. Podobnih primerov bi lahko naštela še veliko.

Kaj se skriva za temi oglasi?

Največkrat gre za ljudi, ki so daleč od rejcev, celo daleč od ljubiteljev mačk. Nekako so dobili pasemsko muco s pretvezo, da jo želijo le za domačo ljubljenko (če so jo kupili pri resničnem rejcu, so morali v tem primeru običajno tudi podpisati izjavo, da bo muca sterilizirana in ne bo uporabljana za nadaljnjo vzrejo). Kupili pa so jo seveda z namenom služenja denarja s tem, da muco izkoriščajo kot »proizvodni stroj za mladičke«.

Večina teh ljudi ve zelo malo o mačkah – niti ne kaj dosti o njihovi osnovni oskrbi in pravilni prehrani, kaj šele o značilnostih posameznih pasem, o genetiki, o problemih, ki se pojavljajo pri posameznih pasmah, o znakih obolenj in njihovem zdravljenju. Največkrat te muce niso niti cepljene, kaj šele testirane pri veterinarju na razna obolenja, tako genetska kot pridobljena. Svoje muce neprestano parijo in jih tako izčrpavajo, saj je njihov edini cilj proizvodnja mladičev za prodajo.

Mladički morajo čimprej zapustiti mamino oskrbo, da bo le-ta spet lahko dobila nove, tako jih ti ljudje (ki jim pravi, registrirani rejci po vsem svetu pravijo »dvoriščni rejci«) prodajajo že, ko komaj dopolnijo 6 ali 7 tednov, običajno pospremljeno z izjavo »saj že vse sam je!«. Morda se ti ljudje res sploh ne zavedajo (saj nimajo potrebnega znanja), kako neprimerno in kruto je ločevanje mladičev od matere pri tako majhni starosti; pa ne samo to – tudi za zdravje in pravilno socializacijo mladičev na ta način ni poskrbljeno. Mladički tako zapuščajo matere, ko bi jih ta ravno začela bolj intenzivno poučevati o vsem, kar mora muca vedeti in znati, v igri z bratci in sestricami bi pridobila potrebne socialne navade. Vesten (pravi) rejec bo v tem času tudi poskrbel za ustrezno veterinarsko oskrbo – odpravljanje zajedalcev, cepljenja proti nalezljivim mačjim boleznim in morda tudi nekatere teste, s katerimi odkrivajo določene bolezni prej, preden se te pojavijo. Mucki naj bi odšli v nove domove, ko dopolnijo 12 – 16 tednov starosti, saj je to običajno tudi čas, ko jim muca da vedeti, da je čas, da se osamosvojijo.

Pravi rejec bo s kupcem podpisal ustrezno kupo-prodajno pogodbo in poskrbel za to, da bo novi lastnik imel vsa potrebna navodila za oskrbo in prehrano muce, ter bo tudi kasneje pripravljen pomagati z nasveti. Kupcu bo izročil tudi evidenčno zdravstveno knjižico za muco, kjer bodo vpisana opravljena cepljenja in morda tudi potrdilo veterinarja, da je mačka ob dnevu nakupa zdrava, ter vpis rezultatov opravljenih testov. Vsekakor pa muca ob nakupu ne bo imela vidnih zdravstvenih težav ali zajedalcev. Poleg tega bo izročil tudi originalno potrdilo o registraciji, ki je potrebno za vpis prenosa lastništva v rodovni knjigi, svoj računalniški izpis rodovnika muce, ali pa tako imenovani »certificirani rodovnik«, ki ga izda glavna pisarna svetovnega združenja ljubiteljev mačk.

Nekateri »dvoriščni rejci« svoje živali prodajajo celo v trgovine za male živali, kjer ti nesrečni mladički kdo ve kako dolgo v tesnih kletkah, v tujem okolju, brez primerne oskrbe čakajo na kupca.

Žal v Sloveniji nimamo zakona, ki bi prepovedoval prodajo živali v trgovinah, kjer za njih ni dostojno poskrbljeno. Nimamo zakona, ki bi ščitil živali, ki vendar imajo pravico do primernega okolja, hrane, veterinarja, zdravil in cepljenja, pa tudi nežne ljubeče roke svojega lastnika. Nimamo zakona, ki bi stopil na prste “kvazi” rejcem, in koncno nimamo zakona, ki bi ščitil potrošnike – prodaja mladiča, ki je oklican za predstavnika neke priznane pasme (zato, da bi bil prodan po višji ceni), pa tega originalni mladičevi dokumenti ne dokazujejo, je – čisto nič drugega kot zavajanje potrošnika!

Torej, ne pustite se speljati na led – pred nakupom dobro premislite in si priskrbite dovolj informacij.

Dodaj odgovor

Required fields are marked *.