Mačji svet

Dobrodošli, ljubitelji mačk!

Najstarejša znana mačja hišna ljubljenka

| mijav: 0

po člankih v revijah Science in National Geographic priredil
Matevž Novak

Znano je, da so bile mačke od časa starih Egipčanov naprej ljubljene kot človekove družabnice, čaščene kot božanstva in rejene zaradi zatiranja škodljivcev. Pred kratkim pa so francoski arheologi našli dokaz, da se je naše sožitje z mačkami verjetno začelo že vsaj 5.000 let prej.

V aprilski izdaji znanstvene revije Science je skupina francoskih arheologov pod vodstvom Jean-Denisa Vigneja z državnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) naravoslovnega muzeja v Parizu poročala o zanimivi najdbi. Na 9.500 let starem pokopališču na Cipru so leta 2001 odkopali grob, v katerem je bil človek pokopan skupaj z mačko ter školjkami, spoliranimi kamni, kamnitim orodjem in dekorativnimi ročnimi izdelki (slika 1). Analiza je pokazala, da je bil človek star približno 30 let, a spola zaradi poškodovane medenice niso mogli ugotoviti. Mačje okostje je bilo skrbno zakopano le 40 cm stran, na njem pa ni bilo nobenih sledov ureznin ali udarcev (slika 2). Ob smrti je bila mačka stara le 8 mesecev in verjetno so jo ubili, da bi jo pokopali poleg človeka. Bila je večje rasti od današnjih domačih mačk in najbolj podobna današnji afriški divji mački Felis silvestris lybica (slika 3). Ta najdba iz velike neolitske vasi Shillourokambos je vsaj 5000 let starejša od egipčanskih umetniških upodobitev mačk. Namerni skupni pokop človeka z mačko priča o tem, da so imele mačke posebno vlogo v življenju in po smrti kamenodobnih prebivalcev Shillourokambosa.

Najstarejši dokaz o udomačitvi mačk prihaja iz starega Egipta. Nekateri strokovnjaki predvidevajo, da so Egipčani udomačili in tudi že vzrejali različne pasme mačk od leta 2.000 pred našim štetjem. V egipčanski mitologiji se pogosto pojavljajo boginje v mačji podobi, kot sta Bastet in Sekhmet. Umetniške upodobitve mačk in mumificirani ostanki pa so znani že izpred 4.000 let.

Znanstveniki so že nekajkrat naleteli na znake, da so bile mačke udomačene že veliko prej. Na Bližnjem Vzhodu so našli 10.000 let stare podobe mačk, oblikovane iz gline in vgravirane v lončenino iz neolitskega obdobja (mlajše kamene dobe). Nedolgo tega pa tudi čeljustne kosti divjih mačk, ki sicer niso bile v neposredni bližini človeških grobov, a kažejo na to, da so bile divje mačke vsaj povezane z mlajšimi neolitskimi naselbinami na Cipru. To je še bolj zanimivo ob dejstvu, da mačke niso bile domorodke na tem mediteranskem otoku, ki leži 70 km južno od Turčije. Sem so jih pred 8.500 leti torej morali prinesti ljudje s celine. Še vedno pa ne vemo, ali so jih takrat že udomačili, saj so skoraj istočasno na otok naselili tudi lisico in še nekaj divjih živali.

Verjetno bo uganka, kdaj je človek udomačil prvo mačko, še dolgo ostala nerešena. Problem je v tem, da so se mačke najverjetneje same “komenzalno udomačile” (izraz “komenzalizem” označuje skupnost dveh živih bitij, ki je za enega koristna, za drugega pa ni niti koristna, niti mu ne škoduje). Podobno so se bile v človekovih bivališčih “udomačile” miške in podgane, ki so se hranile v njihovih shrambah. V mlajši kameni dobi človek namreč ni bil več le lovec in nabiralec hrane, ampak se je začel ukvarjati s poljedelstvom. Mačka v bližini hiše je reševala problem “ropanja” njegove shrambe žita. Prav zaradi tega najdbe mačjih okostij v ali blizu prvotnih človekovih naselbin še ne dokazujejo, da so bile mačke zares tudi udomačene hišne ljubljenke. Da pa je uganka še bolj zagonetna, so okostja domačih mačk zelo podobna okostjem svojih divjih sorodnikov.

Najdbe psov, namerno pokopanih ob človeku, so za razliko od mačk veliko starejše in pogostejše arheološke najdbe. Najstarejša znana je iz Izraela izpred 12.000 let. Tudi za to obstaja logična razlaga. Pes je seveda že primitivnemu lovcu pomagal pri lovu in varovanju bivališča.

Vira:

Revija Science: http://www.sciencemag.org/
Revija National Geographic: http://www.nationalgeographic.com/

Dodaj odgovor

Required fields are marked *.